Zadeva Fotopub: Smodej naj bi prišel na sodišče. Po našem poizvedovanju v Italiji izbrisali spletno stran

Več kot leto dni po vložitvi obtožnice zoper Dušana Smodeja, nekdanjega zastopnika društva Fotopub, se bo prihodnji teden, v sredo, 3. junija, na okrožnem sodišču v Ljubljani vendarle začelo sojenje. Smodeja obtožnica bremeni dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, telesne poškodbe ter omogočanja uživanja prepovedanih drog.

Po koncu preiskave so ljubljanski policisti oktobra 2022 sporočili, da sta bili pri tem oškodovani dve osebi. Smodeja so sicer preiskovali še v smeri dveh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in suma izsiljevanja, ki pa se nista potrdili, so takrat povedali na policiji.

Smodej se nam je ta teden – potem ko smo ga kontaktirali prek Instagrama – oglasil na telefon in dejal, da se bo predobravnavnega naroka udeležil in da se bo na njem izrekel za nedolžnega. Dodal je še, da že od objave pričevanj zatrjuje, da je nedolžen.

Skoraj štiri leta od anonimnih pričevanj

Kriminalistično preiskavo so avgusta 2022 sprožila anonimna pričevanja, objavljena na profilu "Proti nasilju Dušana Smodeja" na družbenem omrežju Instagram. Policija je preiskavo jeseni 2022 zaključila in podala ovadbo na tožilstvo, spomladi leta 2023 pa je bila uvedena sodna preiskava, ki je po poročanju medijev trajala dobro leto dni. Tožilstvo je nato marca 2025 na okrožno sodišče v Ljubljani vložilo obtožnico zoper Smodeja, a mu je sodišče nato eno leto ni uspelo vročiti. Po zakonu o kazenskem postopku mora biti obtožnica vročena osebno.

Obtožnica vročena po predlogu za pripor

Na naše vprašanje, zakaj je torej trajalo eno leto, da mu je sodišču uspelo vročiti obtožnico, je Smodej odgovoril, da ne ve, in zatrdil, da se vročitvi ni izogibal.

To njegovo izjavo sicer postavlja pod vprašaj dejstvo, da je državni tožilec januarja letos zoper njega predlagal pripor. Pripor je namreč skrajni ukrep, po katerem tožilec poseže, ko je na podlagi preteklih poskusov in ukrepov povsem nedvoumno, da se obtožnice ne da vročiti ter da se obdolženec očitno izogiba kazenskemu postopku, pojasnjujejo pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili. Zakon o kazenskem postopku določa, da se pripor zoper obdolženca lahko (med drugim) odredi, če se ta skriva ali če obstaja nevarnost, da bi pobegnil.

Ko smo Smodeja vprašali, ali je na to, da je obtožnico v začetku marca vendarle prevzel, vplival predlog tožilstva, da se zoper njega odredi pripor, je ta to potrdil in dejal, da sta z odvetnikom takrat predlagala, da sodišče obtožnico vroči njegovemu odvetniku. Zakon o kazenskem postopku namreč dopušča možnost, da na zahtevo obdolženca sodišče vroči sodna pisanja osebi, ki jo obdolženec določi. Po tem, ko je bila obtožnica vročena, je tožilstvo umaknilo predlog za pripor.

A tudi po vročitvi obtožnica ni postala pravnomočna, saj je Smodejev zastopnik nanjo podal ugovor. Kaj je bil razlog za to oziroma kaj je bila vsebina ugovora, nam Smodej ni želel povedati. Zunajobravnavni senat sodišča je sicer ugovor nato zavrnil, s čimer je obtožnica 11. marca vendarle postala pravnomočna.

Kdo ga zastopa v tem postopku, nam Smodej ni želel povedati. Tega podatka nam ni želelo posredovati niti okrožno sodišče.

Več vprašanj o postopku smo poslali tako na tožilstvo kot tudi na pristojno sodišče in na policijo, a povsod odgovarjajo, da konkretnega primera ne morejo komentirati.

"Sistem žrtvam sporoča, da jih ne bo učinkovito zaščitil"

V Združenju za MOČ, nevladni organizaciji, ki se ukvarja s svetovanjem in podporo žrtvam spolnega nasilja, so do dolgotrajnosti tega postopka kritični: "V Združenju za MOČ primer spremljamo in se ponovno sprašujemo, kako je mogoče, da sodišče dopušča tovrstno prakso. Še posebej v primerih, ko gre za vplivne in javno izpostavljene domnevne storilce, se postopki pogosto vlečejo več let, osumljeni pa izrabljajo različne taktike za izogibanje sodnim postopkom," je za N1 komentirala predsednica združenja Jerneja Munc. "To žrtvam pošilja izjemno slabo sporočilo – ne le v konkretnem primeru, temveč tudi širše. S toleriranjem takšne prakse jim sistem sporoča, da mu ne morejo zaupati in da jih ne bo učinkovito zaščitil. Ob tem ne smemo pozabiti, da je za prijavo spolnega nasilja potrebnega ogromno poguma in notranje moči."

"Kadar mora žrtev na razplet postopka čakati več let, ji je s tem pogosto onemogočeno tudi okrevanje. Ves čas se mora vračati v preteklost ter ponovno podoživljati travmatične dogodke. Pogosto se srečujemo z osebami, ki se za prijavo sploh ne odločijo, ker nimajo zaupanja, da bo postopek prinesel kakršenkoli rezultat. Bojijo se dodatne travmatizacije, hkrati pa imajo občutek, da storilci ne bodo odgovarjali za svoja dejanja. Primer Fotopub takšna prepričanja žal dodatno utrjuje," je še dejala Munc.

Poudarila je, da bo v nadaljevanju postopka ključno, da poteka "hitro, učinkovito in z ustrezno občutljivostjo do žrtev". "Pomembno je, da se jim zagotovi ustrezna zaščita ter pogoji za varno pričanje. To pomeni tudi možnost pričanja brez navzočnosti obtoženega, če to želijo, ter možnost, da imajo ob sebi zaupno osebo po lastni izbiri. Pomembno bo tudi, da med glavno obravnavo niso dovoljena vprašanja, ki posegajo v dostojanstvo žrtev ali vodijo v njihovo dodatno poniževanje oziroma viktimizacijo."

Na naroku tudi odločitev o morebitni izključitvi javnosti

Na predobravnavnem naroku 3. junija bo sodišče odločalo tudi, ali bo javnost z glavne obravnave izključena ali ne ter v kakšnem obsegu. V skladu z zakonom o kazenskem postopku se lahko javnost izključi v celoti ali delno, po uradni dolžnosti ali na predlog strank, in sicer, "če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca, oškodovanca ali priče ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti".

Jerneja Munc je opozorila, da so žrtve že ob prijavi spolnega nasilja močno izpostavljene in da ni nobene potrebe, da bi bile dodatno izpostavljene javnosti, če se za to same ne odločijo. "Spolno nasilje predstavlja hud poseg v človekovo intimo, zato se tudi sodni postopki neizogibno dotikajo zelo osebnih in občutljivih okoliščin. Izključitev javnosti je zato pomemben mehanizem zaščite žrtev. Te si zaslužijo možnost, da po svojih najboljših močeh zaživijo normalno življenje tudi zunaj sodnega postopka in da zaradi izkušnje nasilja niso še dodatno javno zaznamovane," je poudarila.

Ministrstvo ne zaznava težav

Za komentar glede dolgotrajnosti postopka in izogibanja vročitvi obtožnice smo pred dnevi prosili tudi ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi ministrica (v odhajanju) Andreja Kokalj. Zanimalo nas je, kako komentirajo dejstvo, da lahko postopek vročanja obtožnice traja tako dolgo, še posebej, ko gre za sum tako hudih kaznivih dejanj, kot so spolne zlorabe.

Zapisali so, da konkretnega primera ne smejo komentirati, na splošno pa so pojasnili, da je presoja glede ukrepov, povezanih z vročanjem, "odvisna od konkretnih okoliščin postopka in je v pristojnosti sodišča, ki vodi postopek". "Na načelni ravni pa ministrstvo poudarja, da je učinkovito vročanje procesnih pisanj pomembno za nemoten potek kazenskega postopka, za varstvo pravic vseh udeležencev postopka ter za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja."

Podobno so odgovorili tudi na naša dodatna vprašanja, ali ocenjujejo, da je ta sistem vročanja dejansko učinkovit, če se obdolženec, obtožen spolnega nasilja in telesne poškodbe, eno leto izogiba vročitvi obtožnice, zaradi česar se sojenje ne more začeti, ter ali zaznavajo težave z vročanjem, ko se obdolženec želi izogniti oz. zavlačevati postopek, posebej v tujini.

Odgovorili so, da je v tujini učinkovitost vročanja odvisna od sodelovanja tujih pravosodnih organov, kar pomeni, da v teh primerih ni ključnega pomena slovenska ureditev, ampak sodelovanje s tujimi pravosodnimi organi. Sicer pa pravijo, da niso seznanjeni, da bi pri vročanju v tujini prihajalo do pogostih oziroma sistemskih težav.

Naši sogovorniki iz pravniških vrst se sicer strinjajo, da primerov, ko bi se obdolženec v tujini izmikal vročitvi obtožnice, res ni veliko, a da v vsakem primeru, ko se to zgodi, to predstavlja velik problem, saj se sojenje ne more začeti.

Za komentar o izogibanju vročitvi smo prosili tudi pristojno tožilstvo, a nam na to vprašanje niso odgovorili oz. iz njihovega odgovora izhaja, da tega ne morejo komentirati.

Še obtožni predlog zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije

Kot že rečeno, nam Smodej na vprašanje, kdo ga pravno zastopa, ni želel odgovoriti. Dejal je, da izjave raje daje sam. Po naših neuradnih informacijah ima odvetnikov več oziroma vsaj dva.

Poleg omenjenega kazenskega postopka na ljubljanskem okrožnem sodišču namreč zoper Smodeja poteka postopek tudi na okrajnem sodišču v Ljubljani. Tja je tožilstvo podalo obtožni predlog glede dveh kaznivih dejanj goljufije. Smodej je dejal, da tega obtožnega predloga še ni videl. V tem primeru Smodeja zastopa odvetnik Peter Pipuš. Tudi njegovega imena nam sicer ni povedal Smodej, ampak smo do te informacije prišli z našimi poizvedbami. Pipuš nam je v sredo dejal, da sodišče omenjenega akta še ni vročilo.

Z okrajnega sodišča v Ljubljani so za N1 v četrtek sporočili, da je zadeva v fazi predhodnega preizkusa.

Vožnja s penino po laguni kot umetniški dogodek v okviru bienala

Smodej medtem že nekaj let živi in dela v Italiji. Da bo odšel iz Slovenije, je za oddajo Tarča napovedal že v začetku septembra 2022.

Javnost je bila ob dolgem postopku vročanja razburjena tudi zato, ker je bilo javno znano, da živi v Italiji, obtožnica pa kljub temu ni bila vročena.

Smodej nam je v telefonskem pogovoru ta teden potrdil, da živi v Benetkah, in dodal, da veliko potuje po Evropi. V zadnjem letu in pol je na svojem profilu na Instagramu objavil fotografije iz St. Moritza, Benetk, Maroka. Po poročanju 24UR se je na družbenih omrežjih maja lani oglasil tudi s filmskega festivala v Cannesu.

Nazadnje je objavil fotografijo, na kateri ob sončnem zahodu sedi v čolnu s pijačo v roki in cigareto v ustih. Kot kaže, gre za fotografijo z dogodka, ki ga je kuriral v okviru letošnjega beneškega bienala. Tako lahko sklepamo iz opisa dogodka, ki je bil še do pred kratkim objavljen na spletni strani paviljona otoške države Nauru. Paviljon je – potem ko smo jim poslali novinarska vprašanja o tem – informacije o dogodku umaknil.

Šlo je za spremljevalni dogodek Dérive, ki je potekal 8. in 9. maja. Pod performans se je podpisala mlada umetnica Katarina Bosch, o kateri na spletu ni zaslediti veliko informacij, ter Smodej kot kurator.

Dogodek Dérive je bil na spletni strani paviljona Nauru opisan kot plavajoča razširitev paviljona – "konvoj manjših čolnov, ki po beneški laguni pluje v solidarnosti z otoško državo". Projekt naj bi vzpostavil primerjavo med Benetkami in državo Nauru kot prostoroma, ki ju zaznamujeta propadanje in izčrpavanje: Benetke zaradi stoletij slave ter turizma, Nauru pa zaradi uničujočega rudarjenja. Avtorja sta dogodek predstavila kot priložnost za razmislek o podnebnih spremembah, ranljivosti otokov in postopnem razkrajanju okolja, izhaja iz opisa, ki je zdaj dostopen v Smodejevem portfoliu.

Umaknili objave

Ekipi paviljona Nauru smo prejšnji teden poslali več vprašanj, med drugim, ali so bili v času Smodejevega angažmaja seznanjeni s kazenskim postopkom, ki ga bremeni tudi spolnih zlorab, in ali se jim zdi primerno, da nekdo, ki je obremenjen s takšnimi obtožbami pred sodiščem, kurira kulturni dogodek.

Potrdili so, da je bil omenjeni projekt vključen v koledar spremljevalnih dogodkov, a ob tem dodali, da so slednji izvedeni neodvisno od paviljona. Zapisali so, da je predlog za izvedbo dogodka podalo kulturno društvo. Na vprašanje, katero društvo je podalo predlog oz. kdo je torej dogodek organiziral, nam niso želeli odgovoriti.

Zatrdili so še, da ob vključitvi projekta v program niso bili seznanjeni z nobenimi odprtimi sodnimi postopki sodelujočih, in dodali, da s sodelujočimi niso sklenili nikakršnega delovnega ali pogodbenega razmerja.

V času naše izmenjave elektronskih sporočil so, kot že rečeno, spletno stran o dogodku izbrisali. Pozneje so izbrisali tudi objavo na Instagramu.

Smodejev novi projekt v nastajanju?

Smodej je na svojem profilu na omrežju LinkedIn zapisal, da trenutno dela kot umetniški direktor Sardinijskega bienala. A njegovega imena na spletnih straneh kulturnih organizacij na Sardiniji nismo našli. Ko smo ga vprašali glede tega, je sprva dejal, da verjetno nismo gledali prave spletne strani, nato pa se je popravil, rekoč, da se projekt še pripravlja in da spletne strani še ni. Na vprašanje, od kdaj dela kot umetniški direktor tega bienala, je odgovoril, da od začetka prejšnjega leta.

Znano je, da je Smodej v času po selitvi v Italijo kuriral več razstav in sodeloval pri različnih dogodkih, kar izhaja tudi iz njegovega javno dostopnega portfolia. Sodeloval je pri razstavah v Benetkah, Bologni, Parizu in Milanu.

Pred dvema letoma je bil na forumu za kuratorje sodobne umetnosti v Benetkah (CEI) uvrščen med finaliste za novo nagrado YACA za mlade umetniške kritike. Po peticiji, v kateri je skoraj 400 slovenskih umetnikov in kulturnikov organizatorje pozivalo, naj Smodeju prekličejo vabilo, je bil umaknjen s seznama finalistov in govorcev.

Ko smo ta teden govorili z njim, nam je na vprašanje, kdo s slovenske umetniške scene mu pomaga, na primer s priporočili in podobno, Smodej odgovoril, da nihče in da se bolj zanaša na poznanstva v tujini.